Prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana komentira najodmevnejše raziskave z nedavnega kongresa ASH. Kakšni so novi uvidi v zdravljenje akutne mieloične levkemije, mielodisplastičnega sindroma, primarne mielofibroze, kronične limfocitne levkemije, diseminiranega plazmocitoma in akutne limfoblastne levkemije?
Izr. prof. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., asist. Milena Taskovska, dr. med., asist. Iztok Ditz, dr. med., Klemen Černelč, dr. med., in doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana so objavili rezultate prvega leta izvajanja fuzijskih biopsij prostate z združevanjem multiparametrične magnetne resonance (MRI) in transrektalnega ultrazvoka (TRUS). Kakšna je natančnost te diagnostične metode v primerjavi z obstoječimi?
Deeskalacija zaznamuje kirurško diagnostiko in zdravljenje raka dojk. Doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana je kot sodelujoči avtor predstavil mednarodne raziskave, ki potekajo pod okriljem konzorcijev EUBREAST in Oncoplastic Breast Cancer (OPBC). Njihovi izsledki sodijo med pomembnejše kirurške novosti simpozija San Antonio Breast Cancer (SABCS).
Difuzni velikocelični limfom B (DVCLB) ostaja ena najpogostejših oblik agresivnih ne-Hodgkinovih limfomov, ki je kljub napredku v zdravljenju še vedno velik terapevtski izziv, zlasti pri bolnikih z refraktarno ali ponavljajočo se boleznijo. Čeprav smo v zadnjih letih priča razcvetu novih terapij, še vedno obstaja potreba po nadaljnjem razvoju.
Povezava med črevesno mikrobioto in hematološkimi malignostmi je v zadnjem času pritegnila veliko pozornosti. Z napredovanjem raziskav postaja vse bolj jasno, da sestava črevesne mikrobiote lahko vpliva na nastanek in napredovanje hematoloških rakov, obenem pa ima lahko pomembno vlogo pri učinkovitosti zdravljenja.
Novi podatki, predstavljeni na kongresu Evropske akademije za dermatologijo in venerologijo (EADV), so obetavni tudi za napredek v odkrivanju melanoma. Z novo metodo jim je uspelo določiti protitelesa, ki so značilna za bolnike z melanomom stadijev I in II.
Podhranjenost pri bolniku z rakom, zlasti rakom prebavil, poveča toksičnost kemoterapije in poslabša odziv nanjo. Tudi pogosto spregledana sarkopenična debelost je pomemben napovedni dejavnik slabega izhoda. Zakaj je pomembno, da takoj ob diagnozi rakave bolezni postavimo tudi prehransko diagnozo?
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Na SABCS so izstopili rezultati treh kliničnih raziskav, ki bi lahko vplivale na prihodnjo obravnavo bolnic z rakom dojk. Prva govori o spodbudnih dokazih nove generacije SERD, druga o zdravljenju visokorizičnih BRCA-pozitivnih rakov dojk z zaviralcem PARP in tretja o koristi dodatka antraciklinov ob zdravljenju s taksani.
Bolezen je v veliki meri ozdravljiva in pričakovana življenjska doba bolnikov z germinalnimi tumorji je dolga, pojasnjuje dr. Breda Škrbinc, dr. med., specialistka internistične onkologije z OI Ljubljana. Kako naj poteka zdravljenje, usmerjeno v ozdravitev, da bi čim bolj zmanjšali pojavnost kroničnih neželenih učinkov?
Mojca Dreisinger, dr. med., spec. hematologije z Oddelka za hematologijo in onkološko hematologijo Interne klinike UKC Maribor v videu izpostavi pomembne informacije za klinično prakso pri zdravljenju diseminiranega plazmocitoma (DP). Predstavi tudi nove možnosti zdravljenja v prvi liniji ter kako prilagoditi zdravljenje pri starejših bolnikih.
Bi lahko bili kanabinoidni receptorji napovedni biomarker za terapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk ali nov mehanizem za premagovanje odpornosti proti imunoterapiji? Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je prvi avtor objave v publikaciji Frontiers in Immunology, ki analizira vpliv kanabinoidov na zdravljenje bolnic s trojno negativnim rakom dojk.
V preglednici smo pripravili vidnejše raziskave s kongresa ESMO, ki prinašajo nove podatke o zdravljenju operabilnega in neoperabilnega nerazsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP). Preglednico je recenzirala Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Med neželenimi učinki zdravljenja KLL z zaviralci Brutonove tirozin kinaze (BTKi) se pojavljajo srčno-žilni zapleti. Pred uvedbo zdravljenja je zato potrebna natančna ocena srčno-žilnega tveganja. Kako nadzorovati neželene zaplete? Kdaj je potrebna prilagoditev ali opustitev zdravljenja? Piše asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije, in Katja Dejanović, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta se pogovarjali o novostih, ki so zaznamovale letošnji kongres ESMO. Izpostavili sta rezultate raziskav DESTINY-Breast12, NATALEE in KEYNOTE-522 ter predstavili dokaze o varnosti dojenja po zdravljenju raka dojk.
Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana v videu predstavi, kako poteka zdravljenje z elektrokemoterapijo in kako se umešča v klinično prakso pri bolnikih s ploščatoceličnim in bazalnoceličnim karcinomom, melanomom, Merklovim karcinomom in z nekaterimi sarkomi. Kako učinkovito in varno je zdravljenje?
Na letnem kongresu ASTRO je ekipa OI Ljubljana ter Ekonomske in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila oceno finančne toksičnosti bolnikov z rakom v Sloveniji. Gre za prvo takšno analizo, ki smo jo opravili pri nas. Ugotovitve je komentirala doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka smo začeli izvajati aktivnosti za implementacijo programa presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Zelo malo je znanstveno potrjenih indikacij za uporabo kanabinoidov v paliativni oskrbi onkoloških bolnikov in jih nikoli ne uporabljamo kot zdravilo prvega izbora, temveč kvečjemu le kot drugo ali tretjo linijo in običajno kot dodatno (ad on) terapijo, razlaga asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internistične onkologije in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Za lažje odločanje o uvedbi dvojne oziroma trojne terapije so na nedavni konferenci o napredovalem raku prostate (APCCC) odgovarjali na vprašanja, na katera smernice še ne ponujajo vseh odgovorov. Vabljeni, da odločitve 102 mednarodno priznanih strokovnjakov primerjate s svojimi izkušnjami in prakso.
V publikaciji Gastroenterolog so izšla obsežna domača priporočila za obravnavo jetrnoceličnega karcinoma. Predstavljeni algoritem zajema razvrstitev za določanje stadija bolezni in načrtovanje zdravljenj po barcelonski klasifikaciji BCLC (Barcelona Clinic Liver Cancer).
Stereotaktično obsevanje (SBRT) prostate postaja standardni način zdravljenja lokaliziranega raka prostate, vendar se ob odličnih rezultatih zdravljenja z zmerno hipofrakcioniranimi režimi in brahiradioterapijo (BRT) postavlja vprašanje optimalne umestitve SBRT, še zlasti v centrih, ki tradicionalno izvajajo BRT. Na 2. šoli SBRT je novosti predstavil asist. Miha Oražem, dr. med., specialist onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.