V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so proučevali povezave med 1463 plazemskimi beljakovinami in 19 vrstami raka z uporabo opazovalnih in genetskih pristopov na podlagi podatkov iz UK Biobanke. Odkrili so 618 povezav med beljakovinami in rakom ter 317 biooznačevalcev za raka, vključno s 107 primeri, odkritimi več kot sedem let pred diagnozo raka.
Naboru zaviralcev BTK pri zdravljenju limfoma plaščnih celic se pridružuje prvo zdravilo z alternativnim mehanizmom delovanja. Kot pojasnjuje Milica Miljković, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je zdravilo dobrodošla pridobitev, saj glede na prve izsledke raziskav kaže klinično pomembne izide zdravljenja za že močno pretretirane skupine bolnikov. Kaj pa bo v bodoče še spreminjalo klinično prakso?
V letošnjih priporočilih za obravnavo bolnikov z malignimi limfomi Onkološkega inštituta Ljubljana so posodobili tudi poglavje o limfomu plaščnih celic. Največji izziv predstavljajo pogoste ponovitve, a je na vidiku precej novih možnosti zdravljenja. Urška Rugelj, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je povzela poudarke diagnostike in zdravljenja.
Doc. dr. Lučka Boltežar, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je pripravila pregled vseh terapevtskih možnosti pri zdravljenju limfoma plaščnih celic. Kakšni so mehanizmi delovanja razpoložljivih terapij? O kakšnih izidih pričajo potrditvene študije in kateri so pomembnejši neželeni učinki posamezne vrste zdravljenja?
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj je pomembno raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
V prispevku Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije z UKC Ljubljana predstavlja klinično najzanimivejše rezultate raziskav s področja AML, MDS, KLL in DP. Med nagrajenimi predavanji je bilo na minulem kongresu najbolj navdušujoče predavanje o skupini motenj anti-PF4.
Kako matične celice nadzorujejo svojo usodo in sodelujejo pri vnetju? Kakšno je tveganje za nastanek krvnega raka po izpostavljenosti CT-slikanju? Bi lahko fekalne transplantacije mikrobiote preprečile GvHD? Predstavljamo zanimive izsledke nedavno objavljenih raziskav.
Je odgovor v spremembi intenzitete zdravljenja ali v profilaksi?
Področje diseminiranega plazmocitoma so na kongresu ASH zaznamovale raziskave, ki so iskale možnosti izboljšanja izkušnje zdravljenja starejših, močno pretretiranih bolnikov, ki so kandidati za zdravljenje z bispecifičnimi protitelesi. Je odgovor v spremembi intenzitete zdravljenja ali v profilaksi? Na kratko povzemamo štiri odmevne raziskave.
Utečena shema zdravljenja DVCBL v prvi liniji se po dveh desetletjih spreminja. Novost pozdravlja Milica Miljković, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, ki razlaga, katerim skupinam bolnikov bo sprememba prinesla največjo dobrobit in kaj ta pomeni za njihove izide. Kaj bi v bodoče lahko spreminjalo izbiro zdravljenja? Katere novosti še lahko najdemo v letos posodobljenih smernicah?
Trenutni izzivi v zdravljenju diseminiranega plazmocitoma
Prof. dr. Roman Hájek, dr. med., spec. interne medicine, internistične onkologije in hematologije, predstojnik KO za hematoonkologijo Univerzitetne bolnišnice Ostrava, je na mednarodnem dogodku GLOBSEC skupaj z drugimi strokovnjaki in odločevalci razpravljal o razlikah v zdravljenju raka po evropskih državah. Izpostavlja, kaj je v dobi bispecifičnih protiteles in CAR-T ključno za optimalno obravnavo bolnikov z diseminiranim plazmocitomom.
Možnosti zdravljenja starejših ali nefit bolnikov s KLL v dobi tarčnih zdravil
V dobi tarčnih zdravil mora odločitev o zdravljenju starejših in/ali nefit bolnikov s KLL izhajati iz ravnovesja med učinkovitostjo, varnostjo in vplivom pridruženih bolezni, da se zagotovi najboljši pristop za izboljšanje kakovosti življenja in doseganje pričakovane življenjske dobe. O tem smo oktobra razpravljali tudi na sestanku iwCLL v Bostonu. Piše: Romana Rotdajč, dr. med., spec. interne medicine iz SB Murska Sobota.
Kako se zdravstveni delavci spoprijemamo z doživljanjem izgube, ki jo včasih prinaša boj z rakom? Ali tudi mi žalujemo za svojimi bolniki? Odgovore je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe iskala mag. Andreja Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Bispecifična protitelesa pri zdravljenju plazmocitoma
Katera zdravila so že na trgu in katera prihajajo? V preglednici predstavljamo ključna klinična preskušanja in strnjene podatke o neželenih učinkih zdravljenja osmih humaniziranih bispecifičnih protiteles.
V letu 2020 precejšen manko novih diagnoz pri hematoloških rakih
Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana je konec oktobra objavil podatke o bremenu raka v letu 2020, prvem letu epidemije covida-19. Koliko je bilo odkritih rakov glede na pričakovano število novih primerov? Ali so se uresničile napovedi?
Po progresu na dolgotrajnem zdravljenju z zaviralci BTK in BCL2
Kljub izboljšanju preživetja bolnikov s KLL v zadnjem desetletju ostajajo dileme glede zdravljenja ob progresu bolezni. Prav temu je bil namenjen tudi sklop predavanj na sestanku International workshop on CLL (iwCLL), ki je potekal oktobra v Bostonu. Piše: Polona Novak, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Kaj bo spreminjalo klinično prakso po kongresu EHA?
Rezultati predstavljenih raziskav letošnjega kongresa EHA so pomembni za preživetje bolnikov s kronično limfocitno levkemijo in diseminiranim plazmocitomom ter amiloidozo lahkih verig, obetajo pa tudi spremembe in dopolnitve smernic. Kongres je spremljala prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. interne medicine in hematologije s SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Predstavljamo še nekaj izstopajočih raziskav o zdravljenju Hodgkinovega limfoma, akutne limfoblastne levkemije, akutne mieloične levkemije, akutne promielocitne levkemije in kronične levkocitne levkemije s kongresa EHA.
Na letošnjem kongresu ASCO je bilo predstavljenih več izsledkov kliničnih raziskav, ki nosijo velik potencial za spreminjanje klinične prakse v prihodnje. Največ obetajo CAR-T-celične terapije, spodbudni pa so tudi izsledki raziskave z zaviralcem imunskih nadzornih točk.
Na letošnjem kongresu ASCO so na posebni seji razpravljali tudi o postavljanju meja in preprečevanju izgorelosti. Kako iskati ravnovesje med poklicem in prostim časom, kdaj reči ne dodatnim obveznostim in kako vzpostaviti primeren odnos z bolniki z rakom, ki terjajo vse več pozornosti?
Samo za strokovno javnost
Portal Onco-academia.com je zbirno mesto strokovnih vsebin o novostih in dogajanju s področja zdravljenja raka.