Obravnava RDČD pri mladih doživlja preobrat
Delež rakov debelega črevesa in danke (RDČD), odkritih v napredovalem stadiju, je pri mlajših od 50 let večji kot v populaciji starejših bolnikov. Dr. Neva Volk, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana je komentirala razloge za zaskrbljujoč trend in predstavila prve mednarodne smernice obravnave RDČD pri mladih, ki so izšle lansko jesen.
ASCO GI 2023: raziskave, ki osvetljujejo nove poti
Študiji faze III SPOTLIGHT in SUNLIGHT sta bili med vidnejšimi na letošnjem kongresu ASCO, posvečenem gastrointestinalnim tumorjem. Dokazi o pomembnem podaljšanju celokupnega preživetja pri bolnikih z metastatskim rakom želodca in kolorektalnim rakom obetajo spremembe klinične prakse. Zbrali smo še nekaj izstopajočih raziskav kongresa.
Vloga ctDNA v adjuvantnem zdravljenju kolorektalnega raka
Kaj o tem obetajočem prognostičnem in potencialno prediktivnem biomarkerju pravijo raziskave in kako so se dokazi prenesli v klinično prakso? Kdaj bi bilo pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke najbolj optimalno preverjati ctDNA? Infografika zajema predstavitev prednosti in omejitev, kot jih je ponudil kongres ASCO GI.
Vse novosti zadnjega leta na enem mestu
Pri rakih prebavil smo v zadnjih letih priča hitremu razvoju v sistemskem zdravljenju, še posebej v zdravljenju z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) in molekularnih tarč. Preberite celosten pregled najnovejših kirurških, radioterapevtskih in internističnih onkoloških pristopov zdravljenja.
Laparoskopska elektrokemoterapija pri zdravljenju HCC
Slovenski raziskovalci so prvi opisali laparoskopsko elektrokemoterapijo pri zdravljenju hepatocelularnega karcinoma. Nedavna objava je po besedah prof. dr. Maje Čemažar, univ. dipl. biol., vodje sektorja za raziskovanje in izobraževanje na OI Ljubljana, eden njihovih najpomembnejših dosežkov leta.
Rak požiralnika: dolgo časa pričakovani premiki
Eno vidnejših novosti v obravnavi raka požiralnika je prispevala dvojno slepa randomizirana klinična raziskava faze III CheckMate 577. Nežka Hribernik, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je v pogovoru predstavila podrobnosti in druge novosti.
Kar je pred leti veljalo za inoperabilno, postaja operabilno
V predoperativno in kirurško zdravljenje lokalno napredovalega in recidivnega raka danke so bile uvedene pomembne novosti. Še vedno pa imajo te operacije veliko morbiditeto in negativen vpliv na kakovost življenja bolnikov. Piše dr. Erik Brecelj, dr. med., spec. abd. in spl. kirurgije z OI Ljubljana.
Katerih korakov pri diagnostiki ne smemo preskočiti?
Nespecifični in raznoliki simptomi raka debelega črevesa in danke lahko predstavljajo izziv. Kam usmeriti pozornost in katera je najbolj optimalna pot do hitre in dokončne potrditve bolezni? Odgovarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., specialist interne medicine, vodja onkološke ambulante v SB Slovenj Gradec.
Glavni poudarki 12. Šole tumorjev prebavil
Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., in predstojnica sektorja internistične onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., sta pripravili izčrpen pregled novosti pri zdravljenju prebavnih rakov, ki so zaznamovale nedavno Šolo tumorjev prebavil.
Rak debelega črevesa in danke: izpostavljeno na ASCO in ESMO 2022
Raziskave NICHE-2, FRESCO-2, SAMCO-PRODIGE 54, PARADIGM in DYNAMIC so bile v zadnjih mesecih deležne največ zanimanja. Med naštetimi raziskavami še posebej izstopa prva, ki kaže velik potencial, da bi lahko proučevana neoadjuvantna terapija v prihodnje spreminjala klinično prakso.
Novosti v obravnavi tumorjev jeter na HPB-konziliju
Odslej je za kakovostnejšo obravnavo na voljo spletni obrazec za prijavljanje bolnikov na hepato-pankreatiko-biliarni konzilij. Spremembe predstavljata Gašper Boltežar, dr. med., in asist. dr. Alojz Šmid, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Z analizo humanega mikrobioma do vzrokov bolezni
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
