Zbrali smo najpomembnejše ugotovitve sedmih raziskav o zdravljenju novooodkrite, ponovljene ali neodzivne kronične limfocitne levkemije. Kakšne obete za bolnike prinašajo nove kombinacije terapij, predstavlja doc. dr. Matevž Škerget, dr. med., spec. interne medicine in hematologije, s KO za hematologijo, UKC Ljubljana.
Boljše razumevanje dejavnikov tveganja za hude izide zaradi covida-19 pri bolnikih s hematološkimi malignimi boleznimi bi lahko izboljšalo njihovo klinično obravnavo. Zato so v raziskavi EPICOVIDEHA proučevali osnovne značilnosti hematoloških bolnikov, ki so zboleli za covidom-19, in analizirali napovedne dejavnike za smrt.
Predstavljamo tudi šest vidnejših raziskav pri bolnikih s prvič zdravljeno ali ponovljeno in neodzivno kronično limfocitno levkemijo, ki so odmevale na kongresu EHA. Kakšni so novi obeti za bolnike in posodobljeni podatki raziskav ALPINE, GLOW, ELEVATE-TN, CLL14, CAPTIVATE in RESONATE-2?
Kongres EHA je tudi na področju presaditve alogenskih krvotvornih matičnih celic (PKMC) predstavil številne novosti pri zdravljenju bolezni presadka proti gostitelju. Kako obvladljiv bo ta zaplet v prihodnosti glede na nove terapevtske možnosti, piše doc. dr. Matjaž Sever, dr. med.
Prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana komentira najodmevnejše raziskave z nedavnega kongresa ASH. Kakšni so novi uvidi v zdravljenje akutne mieloične levkemije, mielodisplastičnega sindroma, primarne mielofibroze, kronične limfocitne levkemije, diseminiranega plazmocitoma in akutne limfoblastne levkemije?
Povezava med črevesno mikrobioto in hematološkimi malignostmi je v zadnjem času pritegnila veliko pozornosti. Z napredovanjem raziskav postaja vse bolj jasno, da sestava črevesne mikrobiote lahko vpliva na nastanek in napredovanje hematoloških rakov, obenem pa ima lahko pomembno vlogo pri učinkovitosti zdravljenja.
Med neželenimi učinki zdravljenja KLL z zaviralci Brutonove tirozin kinaze (BTKi) se pojavljajo srčno-žilni zapleti. Pred uvedbo zdravljenja je zato potrebna natančna ocena srčno-žilnega tveganja. Kako nadzorovati neželene zaplete? Kdaj je potrebna prilagoditev ali opustitev zdravljenja? Piše asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
Slovenski raziskovalci so ovrednotili razpoložljivost in raziskali značilnosti programov zgodnjega dostopa do zdravil v Sloveniji. V analizo so vključili 324 novih zdravil v desetletnem obdobju. Največji delež zdravil je bil namenjen onkološkemu zdravljenju. Kaj so ugotovili v analizi?
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana. Z njo smo iskali pristope, ki olajšajo najtežjo vrsto komunikacije v medicini.
Odobritev zdravila proti raku na podlagi nadomestnega izida zdravljenja lahko oteži oceno celokupnega preživetja, saj se ob pozitivnem izidu bolniki iz kontrolne skupine pogosto odločijo za zdravljenje s preučevanim zdravilom. Zato so v raziskavi, objavljeni v reviji Lancet Oncology, preučili dostopnost do zrelih podatkov o celokupnem preživetju za zdravila proti raku, za katera ob odobritvi podatki o celokupnem preživetju še niso bili zreli.
V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so proučevali povezave med 1463 plazemskimi beljakovinami in 19 vrstami raka z uporabo opazovalnih in genetskih pristopov na podlagi podatkov iz UK Biobanke. Odkrili so 618 povezav med beljakovinami in rakom ter 317 biooznačevalcev za raka, vključno s 107 primeri, odkritimi več kot sedem let pred diagnozo raka.
Medicina zmore veliko, ali si tega želi tudi bolnik? Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med., vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo SB Jesenice, je spregovorila o tem, kako se paliativni način razmišljanja, drugačen način razmišljanja, vpeljuje v slovenski medicinski prostor.
Na iwCLL so bili v sklopu posterjev predstavljeni tudi podatki o za ujemanje prilagojeni primerjavi med akalabrutinibom in zanubrutinibom v prvi liniji zdravljenja bolnikov s KLL ter o povezavi med hipertenzijo in celokupnim preživetjem bolnikov s KLL glede na podatke danskega registra.