Z analizo krvi še prej do diagnoze?

V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so proučevali povezave med 1463 plazemskimi beljakovinami in 19 vrstami raka z uporabo opazovalnih in genetskih pristopov na podlagi podatkov iz UK Biobanke. Odkrili so 618 povezav med beljakovinami in rakom ter 317 biooznačevalcev za raka, vključno s 107 primeri, odkritimi več kot sedem let pred diagnozo raka.

Preberi članek
Doc. dr. Matjaž Sever o novostih v zdravljenju s CAR-T

Kaj bo krojilo prihodnjo klinično prakso v zdravljenju s CAR-T, razlaga doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine in hematologije, s KO za hematologijo v UKC Ljubljana. V videu predstavi pet odmevnejših študij z letošnjega kongresa EHA.

NGS v hematološki diagnostiki

V zadnjem desetletju sta se v osupljivo skladen dvojec ujela naraščajoče število razpoložljivih, zlasti tarčnih zdravljenj in razvoj sekvenciranja naslednje generacije (NGS). Hitrost in občutljivost metode skupaj z znižanjem stroškov sta botrovali vključevanju NGS v rutinsko uporabo. 

Cepljenje bolnikov z rakavimi boleznimi

Čimprejšnje cepljenje proti covid-19 smernice in stroka priporočajo vsem onkološkim bolnikom ne glede na to, s kakšno terapijo se zdravijo in ali so v fazi aktivnega zdravljenja oziroma v fazi sledenja, poudarja strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, specialistka onkologije in radioterapije izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.

ASH 2020: največ napredka pri imunskem zdravljenju

Svetovna pandemija covida-19 je pretresla zdravljenje bolnikov s krvnimi obolenji. Številne zdravstvene ustanove so se znašle pred novimi vprašanji. Kako zdraviti bolnike s krvnimi boleznimi med pandemijo? Ali je zdravljenje z intenzivno kemoterapijo varno? Ali uporabiti zdravila, ki okrnijo imunski sistem, ali raje izbrati manj učinkovita zdravila z manj vpliva na imunski sistem? Kako je s presaditvijo krvotvornih matičnih celic in najsodobnejšimi načini zdravljenja s celicami T s himernim antigenskim receptorjem (CAR-T)?

Ali bodo lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov, je odvisno od države

Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.

Najboljše šele pride

Tudi v prihodnje bomo naredili vse, da bodo hematološkim bolnikom na razpolago prav vsa zdravila, tudi tista najnovejša. Kakorkoli obrnemo, letimo naprej. Izzivov in zagona nam ne manjka.

Prihodnost je za KLL že prišla

»Številne raziskave na tem področju in vedno nova zdravila so pripomogli, da se bolniki s kronično limfocitno levkemijo (KLL) danes lahko izognejo presaditvi krvotvornih matičnih celic, to je velika pridobitev,« ocenjuje Biljana Todorova, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.

CAR-T: prelomnica v hematologiji in onkologiji

Inovativno enkratno zdravljenje, ki v boju proti tumorskim celicam uporablja reprogramiranje bolnikovih lastnih celic imunskega sistema, zbuja veliko upanja ne le bolnikom s hematološkimi rakavimi boleznimi, ampak tudi pri zdravljenju solidnih tumorjev.

Nujna stanja v hematologiji

Krvne bolezni pomenijo manjšino internističnih bolezni, vendar sta v nekaterih primerih njihova hitra prepoznava in ustrezno ukrepanje ključna. V nadaljevanju so opisane klinične slike nujnih stanj, ki jih pogosto srečujemo pri hematoloških bolnikih kot zaplet zdravljenja, napredovanja bolezni ali kot prvi znak maligne hematološke bolezni.

Zdravljenje diseminiranega plazmocitoma v Sloveniji

V Sloveniji na leto odkrijemo in zdravimo od 100 do 120 bolnikov s plazmocitomom (DP). Ob postavitvi diagnoze je pomembno ugotoviti, ali gre v prvi vrsti za aktivno bolezen s prizadetostjo tarčnih organov (ledvici in kostni mozeg), in tudi to, ali je bolnik primeren za zdravljenje z velikimi odmerki citostatikov oziroma z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic (PKMC).

Nove terapije vplivajo na dejavnost presajanja

Vloga presaditev krvotvornih matičnih celic se v dobi sodobnih zdravil, ki so učinkovita ob kasnejšem relapsu bolezni ali primarno rezistentni bolezni, spreminja, je povedal doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. hematologije iz UKC Ljubljana. Danes se presaditve krvotvornih matičnih celic usmerjajo na ozko skupino hematoloških bolnikov, katerih bolezen ima slabo dolgoročno prognozo in malo ali nič drugih terapevtskih možnosti.

Samo za strokovno javnost

Portal Onco-academia.com je zbirno mesto strokovnih vsebin o novostih in dogajanju s področja zdravljenja raka.

}