Katere novosti je ESMO prinesel na področju zdravljenja raka dojk?
Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije, in Katja Dejanović, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta se pogovarjali o novostih, ki so zaznamovale letošnji kongres ESMO. Izpostavili sta rezultate raziskav DESTINY-Breast12, NATALEE in KEYNOTE-522 ter predstavili dokaze o varnosti dojenja po zdravljenju raka dojk.
Vadba za moč ob kemoterapiji izboljšuje celokupno preživetje bolnic
Švedski raziskovalci so predstavili raziskavo, ki potrjuje dobrobit telesne vadbe za bolnice z rakom dojk v času, ko prejemajo kemoterapijo. Kateri novi dokazi so še odmevali na kongresu ESMO? Zbrala jih je dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije z Odseka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Tarča: estrogenski receptor pri zdravljenju razsejanega HR+, HER2– raka dojk
V zadnjem obdobju v predkliničnih raziskavah doživljajo razcvet nove skupine zdravil z delovanjem na estrogenske receptorje, ki so že v klinični praksi ali pa bodo, vsaj nekatere od njih, prišle v prihodnjih letih. Njihov namen je predvsem obiti ali upočasniti razvoj odpornosti proti hormonskemu zdravljenju. Dosedanja spoznanja o izbranih učinkovinah je strnila Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije.
Rak dojk v nosečnosti: kakšne možnosti imamo na voljo?
Čeprav redek, je to najpogostejši rak med nosečnostjo in dojenjem, pričakujemo pa tudi dvig incidence zaradi trenda zanositev pri višji starosti žensk. Nina Čas Sikošek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za onkološko ginekologijo in onkologijo dojk UKC Maribor, je pripravila celosten pregled tematike, ki predstavlja precejšen strokovni izziv.
Pogovor o plodnosti je za bolnice pozitivno sporočilo
Bolnicam z rakom dojk v rodni dobi je treba čim prej ponuditi obisk enote za reprodukcijo, da se lahko dogovorijo o varnem in zanje najbolj primernem načinu ohranitve plodnosti, ne da bi pri tem bistveno odložili začetek zdravljenja raka. Piše doc. dr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.
