Pet obsevanj po operaciji raka dojk
Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana opisuje krajše in intenzivnejše pooperativno obsevanje, opravljeno v enem tednu, kot prelomnico pri dopolnilnem zdravljenju raka dojk z obsevanjem. Za katere bolnike je primerno ultrahipofrakcionirano obsevanje? Kakšne rezultate dosega in kako varno je?
Odgovori, ki jih je ponudil kongres ESMO Breast 2024
Kako raba tehnik asistirane reprodukcije vpliva na izid nosečnosti po raku dojk? Zakaj so najnovejših rezultati zdravljenja trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom presenetili? Kakšen bi lahko bil bolj pragmatičen pristop k preprečitvi prekinitve zdravljenja z zaviralci CDK4/6? Zbrali smo vroče teme srečanja v Berlinu.
DCIS: zdraviti več ali manj?
Podatki kažejo, da je smrtnost med bolniki z duktalnim karcinomom in situ (DCIS) presenetljivo velika. Infografika usmerja v lažjo prepoznavo tistih z visokim tveganjem za smrt po DCIS, ki potrebujejo dodatno terapijo. Enako pomemben je vidik nepotrebnega izpostavljanja zdravljenju ostalih bolnikov.
Starostno specifično vs. personalizirano presejanje
Kako bi lahko bolje usmerili presejanje za raka dojk? Kakšna evropska priporočila lahko pričakujemo, ko bo končana velika raziskava MyPeBS? In, kar je še pomembneje, je ocenjevanje individualne ogroženosti z namenom presejanja za raka dojk v Sloveniji izvedljivo? Piše dr. Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja registra programa DORA.
Premagovanje hormonske rezistence
Specialista internistične onkologije doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., in Nataša Snoj Šarvari, dr. med., sta zbrala dokaze o zdravilih, ki jih uporabljamo ob razvoju hormonske rezistence pri napredovalem luminalnem raku dojk. Kakšen izziv pomeni heterogenost mutacij in kateri mehanizmi premagovanja rezistence so lahko uspešni v teh primerih?
