Kako izguba bolnika vpliva na nas?
Kako se zdravstveni delavci spoprijemamo z doživljanjem izgube, ki jo včasih prinaša boj z rakom? Ali tudi mi žalujemo za svojimi bolniki? Odgovore je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe iskala mag. Andreja Škufca Smrdel, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
ZIKT v zdravljenju resektabilnega NDRP
Zbrali smo podatke raziskav, ki so proučevale, kako dodatek zaviralcev imunskih kontrolnih točk (ZIKT) k standardnemu zdravljenju resektabilnega NDRP podaljša čas do ponovitve bolezni in izboljša preživetje bolnikov. Katere dileme v zdravljenju še niso razjasnjene? Podatke je strnila Aleksandra Sokolova, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Slovenski prispevek k raziskovanju pljučnega raka
Predstavljamo še ugotovitve treh raziskav z ESMO, v katerih so sodelovali tudi slovenski raziskovalci. Gre za podatke iz realnega okolja o zdravljenju dveh majhnih skupin bolnikov, in sicer bolnikov z DRP in bolnikov z mutacijo BRAF in cMET »skipping« mutacijo v eksonu 14 ter raziskavo o oceni kakovosti življenja bolnikov po SBRT.
Trendi v diagnostiki pljučnega raka
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Protibolečinsko obsevanje kosti je zelo učinkovito
Protibolečinski učinek obsevanja je enako dober ne glede na število obsevalnih odmerkov ali izbrano obsevalno tehniko, je na 5. slovenskem kongresu paliativne oskrbe poudarila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo iz Sektorja za radioterapijo OI Ljubljana.
SBRT ali kirurško zdravljenje zgodnjega raka pljuč?
Ali bi lahko tudi operabilne bolnike z zgodnjim rakom pljuč zdravili s SBRT? Kakšni so rezultati za bolnike in zakaj odgovor ni tako enostaven, je razložila doc. dr. Karmen Stanič, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
V letu 2020 8,6 % manj novih primerov pljučnega raka od pričakovanj
Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana je konec oktobra objavil podatke o bremenu raka v letu 2020, prvem letu epidemije covida-19. Koliko je bilo odkritih rakov glede na pričakovano število novih primerov? Ali so se uresničile napovedi?
ESMO 2023: prve odmevne raziskave v tarčnem zdravljenju
Predstavljamo še nekaj rezultatov raziskav zdravljenja napredovalega nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP), tako tiste, ki obetajo spremembe v klinični praksi, kot tiste, ki niso dosegli pričakovanj. Kakšne koristi so ugotovili v raziskavah ATTLAS, PAPILLON in TROPION-Lung01?
Spodbudni rezultati za drobnoceličnega raka pljuč (DRP)
Letošnji svetovni svetovni kongres pljučnega raka (WCLC) je spremljala asist. Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik. Med predstavljenimi plenarnimi predavanji sta izstopali raziskavi o zdravljenju malignega mezotelioma plevre in EGFR-mutiranega NDRP, prvič pa so bili predstavljeni spodbudni rezultati za DPR.
Ključni premiki v presejanju pljučnega raka
Kaj kažejo izsledki zadnjih raziskav o presejanju pljučnega raka? Katera so še neodgovorjena vprašanja? Kakšne so izkušnje v Evropi in kateri so naslednji koraki Slovenije? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kdaj dopolnilno zdravljenje pljučnega raka?
Dopolnilno zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk pri pljučnem raku zgodnjih stadijev pomembno podaljša preživetje brez napredovanja bolezni in dolgoročna preživetja bolnikov. Dr. Dragan Trivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, predstojnik Oddelka za onkologijo Splošne bolnišnice Pula, je na kongresu REKONIO predstavil ključne raziskave, zdravljenja, ki spreminjajo paradigmo zdravljenja.
Še boljši izidi za bolnike s predoperativnim zdravljenjem?
Ena izmed strategij za izboljšanje izidov bolnikov z zgodnejšimi stadiji pljučnega raka je predoperativno sistemsko zdravljenje, je na kongresu REKONIO poudarila asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Kaj o koristih razkrivajo dosedanje raziskave in katera so še odprta vprašanja?
Veliki jezikovni modeli v onkologiji
Povsem razumno je pričakovati, da bodo v prihodnosti veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, imeli svojo vlogo tudi v znanstvenoraziskovalnem in kliničnem delu v (hemato)onkologiji. Kakšne so možnosti uporabe? Katere dileme ostajajo odprte in kakšne so možnosti za njihovo razrešitev?
