Podatki zanesljivo kažejo, da je presejanje eden najpomembnejših ukrepov za zmanjševanje umrljivosti zaradi pljučnega raka pri kadilcih. Doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, navaja ključne rezultate raziskav o koristih presejalnega programa, izzive pri njegovem vzpostavljanju in temeljne razlike z drugimi presejalnimi programi.
Kaj kažejo odmevnejše raziskave zaviralcev kontrolnih točk v kombinaciji s kemoterapijo pri zdravljenju razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč ali v adjuvantnem okolju, ki so jih predstavili na WCLC? Predstavljamo tudi metaanalizo, ki je proučevala preživetje starejših bolnikov, zdravljenih z imunoterapijo.
V obdobju precizne medicine postajajo podatki, zbrani v klinični praksi, vse bolj pomembni, saj se z analiziranjem teh podatkov veliko naučimo o izidih diagnostike in zdravljenja rutinsko zdravljenih skupin bolnikov, pravi specialistka pnevmologije Katja Mohorčič, dr. med., vodja enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik.
Era zdravljenja z imunoterapijo je drastično spremenila preživetje bolnikov z razsejanim in lokalno napredovalim rakom pljuč. O spremembah klinične prakse glede na sveže podatke raziskav in nove smernice ter o zdravljenju v prihodnosti smo se pogovarjali z internistično onkologinjo asist. dr. Nino Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Novi podatki odmevne raziskave CodeBreak100 prikazujejo dobre klinične koristi zdravljenja s tarčnimi zdravili za bolnike z mutacijo KRAS G12C pri NSCLC. Objavljamo pa tudi izsledke dveh začetnih, a vidnejših raziskav zdravljenja NSCLC z mutacijo EGFR eksona 20, ki prav tako kažeta potencialne koristi za predhodno že zdravljene bolnike.
Predstavljamo dve pomembnejši študiji z januarskega kongresa Mednarodnega združenja za proučevanje pljučnega raka (IASLC), v katerih so proučevali delovanje še dveh imunoterapevtikov v monoterapiji v primerjavi s kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim ali razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč in visoko izraženostjo liganda za receptor programirane celične smrti 1 (PD-L1 ≥ 50 %).
Na svetovnem kongresu o pljučnem raku WCLC 2020 so predstavili nove rezultate več let trajajočih analiz zdravljenja z enim bolj raziskanih zaviralcev PD-1. Kaj pravijo novi podatki o celokupnem preživetju in preživetju brez napredovanja bolezni?
Od februarja lani v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Kljub napredku zdravljenja pa je največja razlika, ki jo specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z oddelka za onkologijo v UKC Maribor opaža glede na ljubljanske podatke, ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih 2019 jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.