Prof. dr. sc. Marko Jakopović, dr. med., spec. pulmologije, s Klinike za pljučne bolezni Jordanovac, KBC Zagreb, komentira nove podatke o perioperativnem zdravljenju zgodnjega pljučnega raka. Ali že imamo vse odgovore, za koga je ta pristop učinkovit?
Kako smo spremenili diagnostični proces pljučnega raka
Kateri ključne izzive na poti bolnika do diagnoze pljučnega raka prepoznavajo na Kliniki Golnik, kjer obravnavajo največ pacientov? Kaj je pokazala njihova analiza in kako so diagnostični proces »znotraj sistema« spremenili glede na njihove ugotovitve? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
ASCO 2024: kateri bolniki dobivajo nove možnosti zdravljenja?
Na letošnjem kongresu ASCO je bilo v zdravljenju pljučnega raka v primerjavi z lanskim letom največ novosti v zdravljenju razsejane in lokalno omejene bolezni, je komentirala Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik. Kateri so največji preboji v zdravljenju nedrobnoceličnega in drobnoceličnega raka pljuč ter mezotelioma plevre?
Raziskava PRIMM, v katero so vključene vse tri slovenske ustanove, v katerih zdravijo bolnike z rakom pljuč, proučuje paliativno radioterapijo več metastatskih mest pred prvim zdravljenjem z zaviralci kontrolnih točk in kemoterapijo pri NDRP. Prve rezultate je komentirala izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj je pomembno raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kako poteka ocena patološkega odgovora v neoadjuvantnem zdravljenju nedrobnoceličnega pljučnega raka? Odgovarja prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije s Klinike Golnik, ki v prispevku predstavi tudi nekaj prvih primerov.
Asist. mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta pravi, da je ESMO odmeval z novostmi v zdravljenju pljučnega raka. Komentirala je raziskave ALINA, PACIFIC-6, LIBRETTO-631, MARIPOSA in MARIPOSA-2, PAPILLON, DeLLphi-301 ter CheckMate-77T in KEYNOTE-671. Za slednji dve pravi, da odpirata več novih vprašanj kot prinašata odgovorov.
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Spodbudni rezultati za drobnoceličnega raka pljuč (DRP)
Letošnji svetovni svetovni kongres pljučnega raka (WCLC) je spremljala asist. Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik. Med predstavljenimi plenarnimi predavanji sta izstopali raziskavi o zdravljenju malignega mezotelioma plevre in EGFR-mutiranega NDRP, prvič pa so bili predstavljeni spodbudni rezultati za DPR.
Kakšne izide v zdravljenju dosegamo danes s SBRT v zdravljenju raka pljuč, kako nam uspeva premikati meje v zdravljenju in kaj se na tem področju obeta v prihodnosti, je razložila doc. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Kaj bo spreminjalo klinično prakso v zdravljenju raka pljuč?
Na letošnjem kongresu ASCO je bilo predstavljenih veliko pomembnih raziskav, ki bodo spreminjale redno klinično prakso tudi na področju zdravljenja raka pljuč. Katja Mohorčič, dr. med., spec. pnevmologije iz Klinike Golnik, je komentirala raziskave iz zdravljenja perioperativnega resektabilnega in metastatskega NDRP, izpostavila pa je tudi nekaj inovativnih pristopov v zdravljenju.
Katere raziskave so na letošnjem kongresu ESMO pritegnile največ pozornosti? Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije, predstavi raziskavo o vplivu onesnaženosti zraka na nastanek pljučnega raka pri nekadilcih ter komentira ugotovitve raziskav INCREASE, FLAURA, CodeBreak-200, INSIGHT-2, IPSOS, KEYNOTE-189 in -404 ter IFCT-1701.
V še eni nedavno objavljeni raziskavi so slovenski raziskovalci predstavili izhode zdravljenja v slovenski klinični praksi pri bolnikih z začetnim kirurškim zdravljenjem resektabilnega NDRP stadijev I–IIIA. Soavtorica raziskave Martina Miklavčič, dr. med., iz Kirurgije Bitenc predstavlja ključne ugotovitve in razmišlja o mestu kirurškega zdravljenja NDRP v prihodnosti.
WCLC 2022: Največ novosti v zgodnjem zdravljenju NDRP
Katere raziskave, predstavljene na letošnjem kongresu WCLC, bi lahko spreminjale klinično prakso? Asist. dr. Rok Devjak, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljan, predstavi najodmevnejše podatke za zgodnje zdravljenje nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP) z imunoterapijo, iz področja kirurgije za tumorje nizkega stadija ter nekaj drugih zanimivejših raziskav.
Letošnji kongres ASCO je spremljala Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, ki je povzela in pokomentirala ključne novosti v zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRP). V katerih stadijih bolezni je bilo največ premikov v zdravljenju?
O prihodnosti torakalne kirurgije pri pljučnem raku
Kateri so ključni kazalniki uspešnosti operativnih posegov ter s katerimi izzivi se srečujejo pri posegih pljučnega raka, odgovarja doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., predstojnik KO za torakalno kirurgijo UKC Ljubljana. Spregovoril je tudi o prihodnosti operacij, ki ne bo odvisna le od nove tehnologije in operativnih metod.
Novosti v patološkem diagnosticiranju pljučnega raka
Kakšne spremembe prinaša NGS v analizi vzorcev tkiv pljučnega raka, razloži prim. Izidor Kern, dr. med., spec. patologije, vodja laboratorija za citologijo in patologijo na Kliniki Golnik, ki odgovarja tudi, kakšno bo mesto patologije v prihodnosti in na katere izzive še išče odgovore.
Bi lahko raziskava POSEIDON, predstavljena na letošnjem WCLC, spremenila klinično prakso zdravljenja razsejanega nedrobnoceličnega raka pljuč v prvem redu, je komentirala internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Obenem je predstavila tudi druge zanimive podatke, korist negativne raziskave ATLANTIS in tri zanimive študije v zgodnji fazi.
Letošnji ASCO ponovno ni razočaral, je poudarila mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije, ki je komentirala najvidnejše raziskave. Novi in posodobljeni rezultati študij o sistemskem zdravljenju še naprej zbujajo optimizem, da bi pljučni rak lahko postal kronična, a obvladljiva bolezen.
Kaj so pokazali rezultati analize zdravljenja pljučnega raka na Kliniki Golnik v prvem letu epidemije in čemu je pripisovati te rezultate, je povedala pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo, ki je na kratko pogledala tudi v prihodnost zdravljenja.
Samo za strokovno javnost
Portal Onco-academia.com je zbirno mesto strokovnih vsebin o novostih in dogajanju s področja zdravljenja raka.