Je takojšnja rekonstrukcija dojk po mastektomiji povezana s pojavnostjo limfedema in omejeno gibljivostjo ramenskega sklepa bolnic? Na to vprašanje odgovarja prispevek Onkološkega inštituta Ljubljana in UKC Ljubljana, predstavljen na 19. konferenci St. Gallen Breast Cancer (SGBCC).
Evropski register neenakosti pri obravnavi raka (European Cancer Inequalities Registry, ECIR) je nedavno izdal poročilo za Slovenijo. Analiza kaže zelo dobre rezultate onkološkega zdravljenja, kljub temu da je število zdravnikov na 1000 novih bolnikov z rakom drugo najmanjše med državami Evropske unije.
Kakšno je optimalno dopolnilno zdravljenje po ohranitveni operaciji dojk pri starejših posameznicah z nizko rizičnim zgodnjim rakom dojk? V želji po jasnejšem odgovoru so zasnovali študijo EUROPA, ki je primerjala učinke obsevanja in hormonskega zdravljenja na z zdravjem povezano kakovost življenja bolnic in zniževanje tveganja za lokalno ponovitev bolezni v isti dojki.
Na SABCS so izstopili rezultati treh kliničnih raziskav, ki bi lahko vplivale na prihodnjo obravnavo bolnic z rakom dojk. Prva govori o spodbudnih dokazih nove generacije SERD, druga o zdravljenju visokorizičnih BRCA-pozitivnih rakov dojk z zaviralcem PARP in tretja o koristi dodatka antraciklinov ob zdravljenju s taksani.
Hormonska terapija je steber zdravljenja razsejanega hormonsko odvisnega raka dojk. Kljub temu dolgoročna učinkovitost te terapije pogosto ostaja omejena bodisi zaradi primarne bodisi zaradi sekundarne hormonske rezistence. Kako naprej, pišeta doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije, in Dimitar Stefanovski, dr. med., z OI Ljubljana.
Hormonska terapija predstavlja standard zdravljenja hormonsko odvisnega HER2-negativnega raka dojk, ki jo je mogoče kombinirati z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4 in 6. Kako pa nadaljevati zdravljenje po progresiji bolezni, ko učinkovitost hormonske terapije izrazito upade? Bi lahko ta izziv bolje obvladovalo zdravljenje z zdravilom trastuzumab derukstekan?
Bi lahko bili kanabinoidni receptorji napovedni biomarker za terapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk ali nov mehanizem za premagovanje odpornosti proti imunoterapiji? Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je prvi avtor objave v publikaciji Frontiers in Immunology, ki analizira vpliv kanabinoidov na zdravljenje bolnic s trojno negativnim rakom dojk.
Čeprav redek, je to najpogostejši rak med nosečnostjo in dojenjem, pričakujemo pa tudi dvig incidence zaradi trenda zanositev pri višji starosti žensk. Nina Čas Sikošek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za onkološko ginekologijo in onkologijo dojk UKC Maribor, je pripravila celosten pregled tematike, ki predstavlja precejšen strokovni izziv.
Bolnicam z rakom dojk v rodni dobi je treba čim prej ponuditi obisk enote za reprodukcijo, da se lahko dogovorijo o varnem in zanje najbolj primernem načinu ohranitve plodnosti, ne da bi pri tem bistveno odložili začetek zdravljenja raka. Piše doc. dr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.
Švedski raziskovalci so predstavili raziskavo, ki potrjuje dobrobit telesne vadbe za bolnice z rakom dojk v času, ko prejemajo kemoterapijo. Kateri novi dokazi so še odmevali na kongresu ESMO? Zbrala jih je dr. Mojca Humar, dr. med., spec. internistične onkologije z Odseka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Kako čas izvedbe genetskega testiranja za mutacije BRCA1/2 vpliva na izide zdravljenja mladih žensk z invazivnim rakom dojk? So nosilke tovrstnih patogenih različic kandidatke za zdravljenje z zaviralci PARP ali se nanje bolje odzovejo tumorji z drugimi genetskimi lastnostmi? Nove uvide sta prinesli raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ASCO.
Na kongresu ASCO je bila predstavljena slovenska multicentrična retrospektivna raziskava o značilnostih zdravljenja z eribulinom ter o njegovi učinkovitosti in varnosti pri bolnicah z rakom dojk. Prvi avtor raziskave Luka Dobovišek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je strnil ugotovitve in komentiral, zakaj rezultati odstopajo od primerljivih tujih raziskav.
Na kongresu ASCO je med drugim odmevala raziskava, v kateri so 11 let spremljali 1213 žensk, ki so pri starosti 40 let ali manj zbolele za rakom dojk brez razsoja. Katere izmed njih so imele večjo verjetnost zanositve in rojstva živega otroka? Ugotovitve lahko pomagajo pri svetovanju mladim bolnicam, ki načrtujejo rojstvo otroka. Zbrali smo še nekaj drugih pomembnejših kongresnih novosti.
Tudi bolnice z razsejanim rakom dojk imajo pravico do celostne rehabilitacije. Ker ni predvidljivega scenarija med zdravljenjem, ki je kontinuum, sta načrtovanje in izvajanje rehabilitacije lahko precejšen izziv. Na vprašanja, ki so zahtevna tako za bolnice kot za klinike, je odgovore iskala asist. Anja Škoporc, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Ustno predstavitev rezultatov slovenskega projekta OREH na nedavnem kongresu ASCO štejemo za izjemen uspeh. Prvi avtor prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana, je povedal, česa nas je raziskava o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk naučila in kako naj poteka širitev dokazano uspešnih pristopov.
Kako bi lahko bolje usmerili presejanje za raka dojk? Kakšna evropska priporočila lahko pričakujemo, ko bo končana velika raziskava MyPeBS? In, kar je še pomembneje, je ocenjevanje individualne ogroženosti z namenom presejanja za raka dojk v Sloveniji izvedljivo? Piše dr. Katja Jarm, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja registra programa DORA.
Kako raba tehnik asistirane reprodukcije vpliva na izid nosečnosti po raku dojk? Zakaj so najnovejših rezultati zdravljenja trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom presenetili? Kakšen bi lahko bil bolj pragmatičen pristop k preprečitvi prekinitve zdravljenja z zaviralci CDK4/6? Zbrali smo vroče teme srečanja v Berlinu.
Specialista internistične onkologije doc. dr. Domen Ribnikar, dr. med., in Nataša Snoj Šarvari, dr. med., sta zbrala dokaze o zdravilih, ki jih uporabljamo ob razvoju hormonske rezistence pri napredovalem luminalnem raku dojk. Kakšen izziv pomeni heterogenost mutacij in kateri mehanizmi premagovanja rezistence so lahko uspešni v teh primerih?
Dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je na Dnevih internistične onkologije predstavila preboje in izzive uporabe cepiv za zdravljenje raka dojk. Kaj si lahko obetamo od slovenske raziskave faze II, ki pri bolnikih s trojno negativnim rakom dojk preskuša varnost in učinkovitost cepiva z avtolognimi imunohibridomskimi celicami?
Katere so najpomembnejše značilnosti konjugatov protitelo-zdravilo, ki jih že uporabljamo za zdravljenje raka dojk ali pa so tik pred odobritvijo? Kakšno učinkovitost izkazujejo in na katere neželene učinke moramo biti pozorni? Odgovore sta na Dnevih internistične onkologije predstavili specialistki internistične onkologije Tanja Ovčariček, dr. med., in doc. dr. Erika Matos, dr. med., z OI Ljubljana.
Ženske z veliko ogroženostjo za raka dojk se lahko odločijo za intenzivno spremljanje, kemoprevencijo ali »preventivno« mastektomijo. Možnosti je na spletnem XXXI. seminarju »In memoriam Dušana Reje«, ki je bil posvečen personalizirani preventivi raka, predstavil doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana.
Obširen pregled do zdaj znanih dokazov o zdravljenju s konjugati protitelo-zdravilo sta pripravili doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije, in Kaja Cankar, dr. med., specializantka internistične onkologije, obe z OI Ljubljana. Posebno pozornost sta namenili izzivom za klinično prakso, ki jih prinašata večja dostopnost in razvoj te pomembne skupine zdravil.