Evropa je v zadnjem desetletju pomembno napredovala pri obravnavi raka dojk. Kljub napredku pa ne moremo mimo neenakosti med državami in z njo povezanih izzivov. Kaj je v ospredje postavila mednarodna raziskava, ki jo je lani izvedla evropska zveza Europa Donna, da bi ocenila trenutno stanje v 34 državah?
Najzanimivejši del letošnje sanktgallenske konference o raku dojk je bila tudi tokrat okrogla miza, na kateri so najvidnejši strokovnjaki glasovali o vprašanjih, na katera še nimamo jasnega odgovora. Katere so dileme pri sistemskem zdravljenju zgodnjega raka dojk, o katerih so razpravljali in glasovali? Piše doc. dr. Erika Matos, dr. med, spec. internistične onkologije iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Čimprejšnje cepljenje proti covid-19 smernice in stroka priporočajo vsem onkološkim bolnikom ne glede na to, s kakšno terapijo se zdravijo in ali so v fazi aktivnega zdravljenja oziroma v fazi sledenja, poudarja strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, specialistka onkologije in radioterapije izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.
V začetku leta je v publikaciji The Lancet izšel prispevek o kirurški ohranitvi dojk in aksilarnih bezgavk po primarnem sistemskem zdravljenju bolnic z zgodnjim rakom dojk. Prispevek, ki prinaša novo orodje za klinično prakso, je zgleden primer multidisciplinarnosti, mednarodnega povezovanja ter sodelovanja združenj bolnikov in stroke.
Veljavne smernice za obravnavo limfedema so zastarele, opravljene študije slabe kakovosti in zelo raznolike, pogosto je vključenih premalo ljudi, težava je tudi spremljanje učinkovitosti, piše doc. dr. Nataša Kos, dr. med., specialistka FRM. Tudi študij, ki bi ocenjevale kakovost življenja bolnikov, je malo.
Pri obravnavi HR+/HER2- raka dojk si veliko obetajo od zaviralcev CDK 4/6, ki se po ugodnih rezultatih zdravljenja razsejanega raka zdaj preizkušajo tudi v dopolnilnem zdravljenju. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana je nanizala nekaj do zdaj znanih dokazov.
Predvidoma čez eno leto bodo začeli izvajati celostno rehabilitacijo za vse bolnice, ki jih na Onkološkem inštitutu Ljubljana zdravijo zaradi raka dojk. O napredku prizadevanj za boljšo kakovost življenja onkoloških bolnikov smo se pogovarjali z doc. dr. Lorno Zaletel Zadravec, dr. med., prof. dr. Nikolo Bešićem, dr. med., in doc. dr. Eriko Matos, dr. med.
Stereotaktično obsevanje v radioterapijo vstopa z velikimi in hitrimi koraki, ki jim rezultati raziskav težko sledijo, saj je za analizo koristi zdravljenja v posamezni raziskavi treba počakati vsaj nekaj let. Najnovejša spoznanja je strnila doc. dr. Tanja Marinko, dr. med.
Čeprav je bolnikom v Sloveniji na voljo večina novih onkoloških zdravil, je treba za dostop do njih čakati v povprečju več kot dve leti. Glede na to, da nanje čakajo večinoma bolniki z napredovalo rakavo boleznijo, je ta čas predolg. Zato bi si vsi želeli poiskati učinkovitejše mehanizme za hitrejši dostop.
Obetamo si lahko, da bo leto 2021 prineslo potrditev, naj določanje mutacij PIK3CA in AKT1 postane standardni del klinične prakse pri bolnicah z invazivnim lobularnim karcinomom dojk. Asist. Domen Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije iz OI Ljubljana, vodi raziskovalni projekt s tem ciljem.
»Obvladovanje raka v severnoprimorski regiji je trd oreh, zelo težko je biti sam na periferiji,« je iskrena dr. Mojca Humar, dr. med., spec. int. onkologije, vodja Odseka za hematologijo in onkologijo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, kjer opravijo več kot 2.000 pregledov letno. Toda prednosti, ki jih regionalni center prinaša slovenski onkologiji, so vredne vztrajanja.
Ali je operacija primarnega tumorja pri na novo diagnosticiranem metastatskem raku dojk smotrna? To je po besedah Marine Čakš, dr. med., spec. interne onkologije, z Oddelka za onkologijo v UKC Maribor pereče vprašanje, na katerega pa plenarno predavanje na letošnjem kongresu ASCO ni odgovorilo pritrdilno.