Šest vidnejših raziskav letošnjega kongresa ESMO
Dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije z OI Ljubljana je izbrala in povzela letošnje ESMO novosti. Predstavljeni rezultati med drugim umeščajo četrti zaviralec CDK 4/6 v zdravljenje razsejanega raka dojk in prispevajo dokaze o učinkovitosti ZIKT brez dodane kemoterapije pri zgodnjem trojno negativnem raku dojk.
Nesklenjen krog komunikacije bremeni osebne zdravnike
Centralni register podatkov ne omogoča ažurnega in kontinuiranega sledenja bolnikov s strani njihovega osebnega zdravnika. Problematiko vrzeli v pretoku informacij med različnimi specialisti in zdravstvenimi ustanovami izpostavlja asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Grosuplje.
OI na ASCO 2022: uspeh celostne rehabilitacije bolnic z rakom dojk
Kako s celostno rehabilitacijo bolnic zmanjšamo delež tistih, ki imajo zmerno ali zelo izraženo utrudljivost v primerjavi z običajnim načinom rehablitacije? Odgovor prispeva analiza, ki so jo opravili na OI in prav tako predstavili na kongresu ASCO pod vodstvom prof. dr. Nikole Bešića, dr. med., specialista kirurgije.
OI na ASCO 2022: program DORA kot primer dobre prakse
Do 30.000 mamografij je bilo odpovedanih zaradi prekinitve delovanja presejalnega programa DORA med marcem in majem 2020. S katerimi ukrepi smo ublažili sunek pandemije, je slovenska stroka poročala tudi na letošnjem kongresu ASCO. Kratek povzetek prispevka je pripravil Miloš Vrhovec, dr. med., specialist radiologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Izzivi odkrivanja majhnih karcinomov z mamografijo
Kakšne so posebnosti odkrivanja netipnih karcinomov dojk, je na primerih različnih mamografskih rentgenskih slik dojk, med njimi tudi dojk s silikonskimi vsadki, ponazorila vodja programa DORA mag. Kristijana Hertl, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Zdravljenje filodnih tumorjev dojk
Na nedavnem srečanju Združenja za senologijo, ki je bilo posvečeno redkim rakom dojk, je doc. dr. Tanja Marinko, dr. med., predstojnica sektorja za radioterapijo OIL, predstavila izkušnje z zdravljenjem filodnih tumorjev. Poudarila je, da pri tej bolezni aksilarna disekcija ni potrebna in da je uporaba kemoterapije še vedno kontroverzna tema.
Slovenski rezultati primerljivi tistim iz raziskave IMpassion130
Analiza 41 bolnic z razsejanim trojno negativnim rakom dojk potrjuje učinkovitost atezolizumaba v kombinaciji z nab-paklitakselom. Dr. Simona Borštnar, dr. med., je predstavila še druge obetavne možnosti zdravljenja prognostično najmanj ugodnega podtipa raka dojk. Posebno pozornost je namenila zdravilu, ki so ga na Emi registrirali novembra.
Regionalno kirurško zdravljenje po neoadjuvantni kemoterapiji
Kakšni so pogoji za minimalno invazivno regionalno kirurško zdravljenje raka dojk s potrjenimi zasevki v pazdušnih bezgavkah po neoadjuvantnem zdravljenju? Kako uspešna je pri zniževanju stopnje lažno negativnih bezgavk ciljana aksilarna resekcija? Odgovarja specialist splošne kirurgije doc. dr. Andraž Perhavec, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Optimalna lokoregionalna kontrola bolezni
Po tumorektomiji v 10 do 12 odstotkih primerov maligne celice odkrijejo v območju štirih centimetrov od roba karcinoma, zato je ključna optimalna lokoregionalna kontrola in postoperativno obsevanje. Kako uspešni smo pri tem? Odgovarja mag. Marija Snežna Paulin Košir, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo iz Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kaj je navduševalo na letošnjem kongresu ESMO?
Kakšni so prelomni rezultati raziskave DESTINY Breast03, ki bodo verjetno spremenili način zdravljenja bolnic z neoperabilnim ali razsejanim HER2-pozitivnim rakom dojk? In kako trden dokaz o podaljšanju celokupnega preživetja ob uporabi zaviralca CDK 4/6 pri pomenopavznih bolnicah prinaša raziskava MONALEESA-2? Ključna sporočila je povzela prof. dr. Maria Vidal, dr. med., iz Barcelone.
Doc. dr. Cvetka Grašič Kuhar: učinkovitosti zdravljenja ne more vrednotiti le zdravnik
Uporaba validiranih orodij za oceno kakovosti življenja med zdravljenjem je pomemben korak k celostni obravnavi bolnikov z rakom, poudarja doc. dr. Cvetka Grašič Kuhar, dr. med. Eno takšnih orodij je plod aktivnega sodelovanja Onkološkega inštituta Ljubljana s Fakulteto za računalništvo.
