Raziskave, ki so zaznamovale kongres ASCO GU 2023
Ena od predstavljenih študij se ponaša z najdaljšo mediano celokupnega preživetja v zgodovini preskušanj prvolinijskega zdravljenja razsejanega proti kastraciji odpornega raka prostate faze III. Kateri rezultati na področju novosti zdravljenja genitourinarnih rakov še odmevajo?
Presejanje za raka prostate: kje smo in kam gremo?
Priporočila Sveta EU postavljajo organizacijo do sedaj oportunističnega presejanja za raka prostate pred precejšnji izziv. Kje v Sloveniji beležimo največje ovire in kakšno časovnico si bo zadala strokovna skupina DPOR za raka prostate, ki se trenutno še oblikuje? Obstoječi konsenz povzema nacionalna koordinatorka DPOR Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja z OI Ljubljana.
Znani so rezultati končne analize IMvigor130
Onkološki inštitut Ljubljana je eden izmed 221 centrov iz 35 držav, sodelujočih v raziskavi faze III, ki je primerjala atezolizumab v monoterapiji in v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine pri bolnikih z rakom urotelija. Soavtorica raziskave, asist. dr. Marina Mencinger, dr. med., spec. interne medicine, je predstavila rezultate s kongresa ASCO GU.
Bo kombinacija KT in HT postala standard zdravljenja bolnikov z rHORP?
Nedavno so bili objavljeni tudi rezultati dveh raziskav faze III, ki sta preučevali potencialno korist zdravljenja bolnikov z rHORP s trojno kombinacijo: ADT, docetakselom in zaviralcem androgenega receptorja. Kakšen bo njun učinek na našo klinično prakso? Piše Valentina Jerič Horvat, dr. med., z OI Ljubljana.
Penilna rehabilitacija: kaj lahko ponudimo bolnikom?
Miloš Petrović, dr. med., specialist urologije, je subspecializiran za področje kirurškega zdravljenja erektilne disfunkcije. Penilna proteza je po njegovih izkušnjah ena najboljših možnosti, če ne edina možna rešitev za povrnitev spolne funkcije, ko se po radikalni prostatektomiji spontana erekcija ne povrne.
Oligometastatski rak prostate
Kaj sporočajo najpomembnejše raziskave pri oligometastatskem raku prostate? Kje zaenkrat beležimo najvišjo stopnjo dokazov? Katera vprašanja ostajajo neodgovorjena? Doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije, je predstavila najbolj relevantna dosedanja spoznanja.
Dvojno ali trojno zdravljenje glede na volumen bolezni?
Kaj je pokazala primerjava učinkovitosti med dvojnim in trojnim zdravljenjem pri razsejanem hormonsko občutljivem raku prostate glede na volumen bolezni? Odgovor na to vprašanje prinaša sistematična pregledna študija, v kateri so primerjali izsledke desetih raziskav s skupno kar 11.043 vključenimi bolniki.
Celokupno preživetje bolnikov z rHORP od 2010 do 2019
Pregledna retrospektivna analiza kaže na zadržanost pri intenzifikaciji zdravljenja z novejšimi hormonskimi terapijami ali docetakselom pri bolnikih z rHORP, tudi pri tistih z visceralnimi zasevki. Kako je to vplivalo na celokupno preživetje bolnikov in kakšne so možnosti za izboljšave izidov zdravljenja v prihodnje?
Težko pričakovana dodatna možnost dopolnilnega zdravljenja
Bolniki z omejeno obliko urotelnega karcinoma so po neoadjuvantem cisplatinu lahko primerni za dopolnilno zdravljenje z zaviralcem imunskih nadzornih točk. Pomembno je, da o tej možnosti seznanimo tudi urologe, poudarja asist. dr. Marina Mencinger, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Polemike izvajanja pelvične limfadenektomije
Zakaj pri kirurškem zdravljenju raka prostate izvajamo pelvično limfadenektomijo, v katerih primerih je ta smiselna in kakšna je njena terapevtska vrednost, razlaga Uroš Bele, dr. med., spec. urologije in FEBU z Univerzitetne klinike za urologijo LKH Gradec. Gre za eno izmed vročih tem nedavnega Slovenskega urološkega kongresa.
Rezultati raziskav na področju raka prostate (2. del)
Dr. Luka Čavka, dr. med., iz UKC Maribor je v drugem delu pripravil niz raziskav pri bolnikih z razsejanim hormonsko odvisnim rakom prostate in z lokaliziranim rakom z visokim tveganjem za razsoj. Vabljeni k ogledu strnjenega pregleda aktualnih rezultatov, predstavljenih na letošnjem kongresu ESMO.
Nova spoznanja o črevesni mikrobioti pri bolnikih z rakom prostate
Raziskovalci so odkrili pomembne razlike v črevesni mikrobioti med moškimi z rakom prostate in tistimi z benignimi spremembami prostate. Gre za največjo prospektivno klinično raziskavo s tega področja. Kaj so vzroki razlik? In predvsem kakšna je uporabna vrednost novih dokazov?
Zapostavljeno breme: motnje spanja pri bolnikih z rakom prostate
Med bolniki z rakom prostate so motnje spanja pogostejše kot med splošno populacijo, razkriva pregledna analiza, objavljena v publikaciji Cancers. Gre za pomembno temo, ki si zasluži več pozornosti, poudarja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kdaj lahko pričakujemo strategijo zgodnjega odkrivanja raka prostate?
Edini slovenski govorec na kongresu EAU22 je bil doc. dr. Tit Albreht, dr. med., iz NIJZ, katerega sporočila so povzeli tudi na t.i. seji »best of«, ki je na zadnji kongresni dan strnila najpomembnejše ugotovitve srečanja. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko ugodimo zahtevam sodobnega presejalnega programa za raka prostate? Kje tičijo glavne vrzeli?
Pozitivni izvid ctDNA pomembno orodje tudi pri zdravljenju urotelijskega raka
V raziskavi učinkovitosti zdravljenja z atezolizumabom pri bolnikih z mišično invazivnim urotelijskim rakom po cistektomiji so ugotovili, da se je ena od preučevanih podskupin na to terapijo še posebej dobro odzvala. Odkritje obeta spremembe.
Najpomembnejše o raku prostate na EAU22
Ugledni francoski urolog prof. dr. Arnauld Villers, dr. med., je na kongresu EAU22 v Amsterdamu strnil njegove najpomembnejše zaključke. Posebej za slovenske kolege je pripravil kratek povzetek. Dotaknil se je zgodnjega odkrivanja raka prostate, aktivnega nadzora, fokalne terapije in novih kriterijev za opredelitev bolnikov z visokim tveganjem.
