Kako voditi takega bolnika? Primanjkuje dokazov, ki bi podprli zanesljivo nadaljnjo strategijo ob sumu na raka prostate. Raziskovalci iz Milana so se ukvarjali z vprašanjem prepoznavanja moških, ki bi jim ponovna biopsija lahko koristila. Kaj so ugotovili?
Ker rezultat patohistološke preiskave odločilno vpliva na zdravljenje raka prostate, moramo stremeti k njegovi optimizaciji. Zato je nujno, da so pri interpretaciji tkivnih sprememb upoštevani poenoteni sodobni kriteriji in sprejeta mednarodna priporočila. Prof. dr. Metka Volavšek, dr. med., specialistka patologije iz Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Ljubljana je strnila priporočila in pristope, ki lahko onkologom in urologom pomagajo tudi pri komunikaciji z bolniki.
Od pridobitve sistema za robotsko asistirane operativne posege so na UKC Ljubljana z njim opravili 300 radikalnih prostatektomij. Podatke o uspešnosti te metode v slovenski praksi je strnil asist. Simon Hawlina, dr. med., FEBU, in navedel še nekaj prihajajočih novosti v urologiji, med drugim možnost kirurških posegov na daljavo.
Kako bodo klinično prakso krojili rezultati dveh raziskav s področja zdravljenja metastatskega, na kastracijo odpornega raka prostate, VISION in TALAPRO-1? Prvo je izpostavil nedavni kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), drugo maja zaključeno letno srečanje Ameriškega združenja za raziskave raka (AACR). Dr. Marina Mencinger, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana je strnila najpomembnejša sporočila obeh raziskav.
Nadzor bolečine je pomemben del zdravljenja bolnika z rakom prostate, poudarja asist. dr. Branka Stražišar, dr. med., spec. anesteziologije iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Nenadzorovana bolečina vodi v večkratne obiske bolnišnic, nenazadnje pa lahko negativno vpliva tudi na učinkovitost zdravljenja raka.
Kakšne so zadnje ugotovitve raziskav PROSPER, SPARTAN in TRITON2? Na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo na področju spolovil in sečil je dr. Hala Borno povzela ključne novosti pod naslovom Najboljše iz publikacij (»Best of the Journals«).
Kanadska randomizirana klinična raziskava faze III je potrdila, da je pri odkrivanju bolnikov s klinično pomembnim rakom prostate multiparametrično magnetnoresonančno slikanje (MRI), ki mu sledi usmerjena biopsija prostate, podobno učinkovito kot sistematična biopsija prostate, ima pa manj negativnih učinkov.
Dr. Neeraj Agarwal, dr. med., vidni član združenja ASCO, svetovalec za onkološka zdravila pri FDA in avtor smernic NCCN iz Univerze Utah v ZDA, je povzel dve raziskavi s področja zdravljenja napredovalega raka prostate, predstavljeni na kongresu ASCO GU 2021. Rezultati ga navdušujejo.
1. Šola raka prostate je decembra gostila različne strokovnjake, ki se v Sloveniji ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem bolnikov z rakom prostate. Srečanje je potekalo v organizaciji Sekcije za internistično onkologijo SZD, Sekcije za radioterapijo SZD in Onkološkega inštituta Ljubljana.
Če ima v splošni populaciji vsaka 10. do 13. oseba simptome velike depresije, jih ima med bolniki z rakom prostate vsak šesti, poudarja prim. Dragan Terzič, dr. med., spec. psihiatrije iz Psihiatrične klinike Ljubljana. Strnil je dokazane negativne vplive depresivnega stanja na potek in izid te onkološke bolezni.
Prospektivno zasnovana metaanaliza treh randomiziranih raziskav, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da dopolnilno obsevanje po kirurški odstranitvi prostate ne izboljša preživetja brez opazovanega dogodka pri bolnikih z lokaliziranim ali lokalno napredovalim rakom prostate.
Ob evropskem dnevu ozaveščanja o raku prostate (EPAD) je 17. novembra 2020 potekalo virtualno srečanje, posvečeno zgodnjemu odkrivanju raka prostate. Prof. Hein Van Poppel, dr. med., spec. kirurgije in spec. urologije, predstojnik oddelka za urologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Gasthuisberg iz Leuvna v Belgiji, je v svojem predavanju ponudil nekaj pomembnejših ugotovitev tega dogodka. Prezentacije si lahko v celoti ogledate na povezavi ob koncu tega prispevka.
Hormonska terapija predstavlja temelj zdravljenja napredovalega raka prostate, a je potrebno ob njenem predpisu pomisliti tudi na preprečevanje izgube kostne mase in svetovati ustrezen življenjski slog. Idealno bi bilo, da bi vsak, ki prejme hormonsko terapijo, opravil tudi izhodiščno meritev mineralne kostne gostote z DXA, pove spec. internist izr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med
Profesor Karim Fizazi, mednarodno uveljavljeni strokovnjak in raziskovalec raka prostate, je na letošnjem srečanju ESMO pregledno predstavil dosedanja dognanja na področju sistemskega zdravljenja razsejanega hormonsko občutljivega raka prostate (rHORP) in uporabnost teh podatkov v klinični praksi ter se dotaknil tudi nekaterih odprtih vprašanj, na katera pričakujemo odgovor v prihodnosti.