Anketa med kirurgi na področju urološke onkologije je pokazala, da so med pandemijo COVID-19 bolniki obravnavani glede na stopnjo nujnosti, ki temelji na ogroženosti zaradi raka, kar se ujema s posodobljenimi priporočili Evropskega združenja za urologijo.
Dušan Mangaroski, dr. med., internist onkolog iz Onkološkega inštituta Ljubljana, je strnil nekaj ključnih novosti s področja sistemskega zdravljenja raka prostate, predstavljenih na letošnjem virtualnem kongresu ESMO. Informacije vključujejo naslednje tri raziskave: PROfound 3, STAMPEDE in IPATential150.
Mednarodni odbor strokovnjakov z različnih področij je na konferenci Philadelphia Prostate Cancer Consensus Conference 2019 z doseženim soglasjem pripravil nova priporočila za izvajanje genetskega testiranja na zarodne mutacije pri raku prostate. Glavni namen takšnega testiranja je pridobiti podatke, ki bi pomagali pri izbiri tarčnega zdravljenja za bolnike z razsejano boleznijo, včasih pa ima genetsko testiranje pomembno vlogo tudi pri zgodnjem odkrivanju in zgodnjem zdravljenju raka prostate.
Študije poročajo, da ima od 50 do 80 % moških v prvem letu po radikalni prostatektomiji erektilno motnjo. Da je potrebna penilna rehabilitacija s ciljem po izboljšanju erekcije v 12 do 24 mesecih, v videu sporoča seksologinja ter članica ESSM in ISSM, Frosina Krstanoska, dr. med., spec. internistka in hematologinja, FECSM iz oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec.
Med izstopajočimi raziskavami, predstavljenimi na letošnjem srečanju EUA, je proPSMA, prospektivna randomizirana multicentrična raziskava o slikanju PSMA-PET/CT za oceno stanja raka prostate z velikim tveganjem pred radikalno prostatektomijo ali radioterapijo. Odmevna dognanja je prinesla tudi raziskava EUPROMS, prva raziskava o kakovosti življenja bolnikov z rakom prostate.
Na letošnjem virtualnem srečanju Ameriškega združenja za urologijo (AUA) so strokovnjaki predstavili smernice za obravnavo bolnikov z napredovalim rakom prostate, ki so jih posodobili na podlagi objavljenih dognanj. Poudarili so, da mora glede na napredek slikovnih diagnostičnih preiskav in genetskega testiranja ter ob vse večji kompleksnosti zdravljenja te bolnike obravnavati večdisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki naj vključuje urologa, internističnega onkologa, radioterapevta, patologa, genetika in specialista paliativne medicine.
V retrospektivni raziskavi na Japonskem so se patološki Gleasonov seštevek, limfovaskularna invazija in hitrost dviga ravni PSA izkazali za neodvisne napovedne dejavnike razvoja proti kastraciji odpornega raka prostate (KORP) pri bolnikih, ki so po radikalni prostatektomiji doživeli biokemično ponovitev bolezni.
Pri bolnikih z rakom prostate so lahko utrujenost, šibkost, težave z apetitom, slabosti in včasih tudi bolečine povezane z neustrezno prehrano. O spremenjenih presnovnih potrebah in o vplivu kalcija, ki so ga izpostavili tudi v zadnjih priporočilih ACS, je več povedala doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., vodja ambulante za klinično prehrano na OI Ljubljana.
Genetski izvid je pomemben tako za bolnika zaradi načrtovanja zdravljenja kot tudi za njegove krvne sorodnike, poudarja doc. dr. Mateja Krajc, dr. med., spec. klinične genetike in javnega zdravja, vodja ambulante za onkološko genetsko svetovanje in testiranje na OI Ljubljana.
Dva cilja sta zaznamovala epidemijo. Zmanjšati možnost okužb in ohraniti kontinuirano onkološko zdravljenje, ne da bi ekstremni pogoji vodili do poslabšanj rezultatov. Kako so to dosegale Hrvaška, Slovenija ter Bosna in Hercegovina in kako se pripravljajo na morebitni novi val, so pojasnili doc. dr. Dragan Trivanović, dr. med., Splošna bolnišnica Pula, izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana, in prim. doc. dr. Inga Marijanović, dr. med., Univerzitetna klinična bolnišnica Mostar.
Končni podatki o celotnem preživetju bolnikov s proti kastraciji odpornim rakom prostate (KORP), ki so v raziskavi PROSPER faze III prejeli enzalutamid pred razsojem bolezni, so bili predstavljeni na letošnjem srečanju ASCO, hkrati pa tudi objavljeni v reviji New England Journal of Medicine.
Glede na rezultate retrospektivne raziskave je napovedni prehranski indeks (prognostic nutritional index – PNI), ki upošteva serumsko koncentracijo albuminov in število limfocitov v periferni krvi, neodvisno povezan z izidi zdravljenja bolnikov z rakom prostate, ki so zdravljeni z odtegnitvijo androgenov.
Urološko-onkološka priporočila za obravnavo bolnikov z rakom prostate v covid-19 časih, izhajajoč iz aktualnih EAU smernic, je v UROwebinarju povzel ugledni kirurg urolog prof. Philip Cornford, dr. med., iz Kraljeve univerzitetne bolnišnice Liverpool, zaslužni profesor na Univerzi Liverpool in podpredsednik EAU odbora za pripravo smernic raka prostate.